The coldest materials in the world aren’t in Antarctica. They’re not at the top of Mount Everest or buried in a glacier. They’re in physics labs: clouds of gases held just fractions of a degree above absolute zero. That’s 395 million times colder than your refrigerator, 100 million times colder than liquid nitrogen, and 4 million times colder than outer space. Temperatures this low give scientists a window into the inner workings of matter, and allow engineers to build incredibly sensitive instruments that tell us more about everything from our exact position on the planet to what’s happening in the farthest reaches of the universe.
Najhladnejše snovi na svetu niso na Antarktiki. Niso na vrhu Mont Everesta ali zakopane v ledenik. So v fizikalnih laboratorijih: so oblaki plinov, ki jih ohranjajo le delček stopinje nad absolutno ničlo. To je 395-milijonkrat hladneje kot vaš hladilnik, 100-milijonkrat hladneje kot tekoči dušik in 4-milijonkrat hladneje kot vesolje. Tako nizke temperature dajo znanstvenikom vpogled v notranje delovanje snovi in omogočijo inženirjem, da sestavijo izjemno občutljive instrumente, ki nam povedo več o vsem od našega točnega položaja na planetu do tega, kaj se dogaja v najbolj oddaljenih kotičkih vesolja.
How do we create such extreme temperatures? In short, by slowing down moving particles. When we’re talking about temperature, what we’re really talking about is motion. The atoms that make up solids, liquids, and gases are moving all the time. When atoms are moving more rapidly, we perceive that matter as hot. When they’re moving more slowly, we perceive it as cold.
Kako pa ustvarimo tako ekstremne temperature? Na kratko, tako da upočasnimo premikajoče se delce. Ko govorimo o temperaturi, v resnici govorimo o gibanju. Atomi, ki so gradniki trdnih snovi, tekočin in plinov se nenehno premikajo. Ko se atomi snovi premikajo hitreje, dojemamo snov kot vročo. Ko se premikajo počasneje, jo dojemamo kot hladno.
To make a hot object or gas cold in everyday life, we place it in a colder environment, like a refrigerator. Some of the atomic motion in the hot object is transferred to the surroundings, and it cools down. But there’s a limit to this: even outer space is too warm to create ultra-low temperatures. So instead, scientists figured out a way to slow the atoms down directly – with a laser beam.
Da ohladimo vroč predmet ali plin v vsakdanjem življenju, ga postavimo v hladnejše okolje, na primer v hladilnik. Nekaj gibanja atomov v vročem predmetu se prenese v okolje in predmet se ohladi. Ampak pri tem obstaja omejitev. Celo vesolje je pretoplo, da bi ustvarilo ultra nizke temperature. Namesto tega so se znanstveniki spomnili načina, da atome upočasnijo neposredno - z laserskim žarkom.
Under most circumstances, the energy in a laser beam heats things up. But used in a very precise way, the beam’s momentum can stall moving atoms, cooling them down. That’s what happens in a device called a magneto-optical trap. Atoms are injected into a vacuum chamber, and a magnetic field draws them towards the center. A laser beam aimed at the middle of the chamber is tuned to just the right frequency that an atom moving towards it will absorb a photon of the laser beam and slow down. The slow down effect comes from the transfer of momentum between the atom and the photon. A total of six beams, in a perpendicular arrangement, ensure that atoms traveling in all directions will be intercepted. At the center, where the beams intersect, the atoms move sluggishly, as if trapped in a thick liquid — an effect the researchers who invented it described as “optical molasses.” A magneto-optical trap like this can cool atoms down to just a few microkelvins — about -273 degrees Celsius.
Pod običajnimi pogoji energija v laserskem žarku stvari segreje. Ampak če jo uporabimo zelo natančno, lahko žarkova gibalna količina ovira premikajoče se atome in jih ohlaja. To se zgodi v napravi, ki ji rečemo magnetno-optična past. Atomi so vstavljeni v vakuumsko komoro, kjer jih magnetno polje vleče proti središču. Laserski žarek, namerjen v sredo komore, je nastavljen na ravno pravo frekvenco, da bo atom, ki se premika proti njemu, iz žarka absorbiral foton in se upočasnil. Učinek upočasnitve izhaja iz prenosa gibalne količine med atomom in fotonom. Šest žarkov, razporejenih pravokotno, poskrbi, da bodo prestreženi atomi, ko potujejo v kateri koli smeri. V središču, kjer se žarki stikajo, se atomi premikajo počasi, kot da bi bili ujeti v gosto tekočino. To je učinek, ki so ga njegovi izumitelji opisali kot "optična melasa". Takšnale magnetno-optična past lahko ohladi atome na samo nekaj mikrokelvinov: to je približno -273 stopinj Celzija.
This technique was developed in the 1980s, and the scientists who'd contributed to it won the Nobel Prize in Physics in 1997 for the discovery. Since then, laser cooling has been improved to reach even lower temperatures.
To tehniko so razvili v osemdesetih in znanstveniki, ki so pri projektu pomagali, so za svoje odkritje dobili leta 1997 Nobelovo nagrado za fiziko. Od takrat so lasersko hlajenje izboljšali, da zdaj dosegajo še nižje temperature.
But why would you want to cool atoms down that much? First of all, cold atoms can make very good detectors. With so little energy, they’re incredibly sensitive to fluctuations in the environment. So they’re used in devices that find underground oil and mineral deposits, and they also make highly accurate atomic clocks, like the ones used in global positioning satellites.
Ampak zakaj bi sploh želeli atome tako zelo ohladiti? Prvič, hladni atomi zelo dobro zaznavajo. S tako malo energije so izredno občutljivi na nihanja v okolju. Uporabljajo se torej v napravah, ki iščejo podzemna nahajališča nafte in mineralov, in pa tudi v izjemno natančnih atomskih urah, kot tistih, ki jih najdemo v GPS satelitih.
Secondly, cold atoms hold enormous potential for probing the frontiers of physics. Their extreme sensitivity makes them candidates to be used to detect gravitational waves in future space-based detectors. They’re also useful for the study of atomic and subatomic phenomena, which requires measuring incredibly tiny fluctuations in the energy of atoms. Those are drowned out at normal temperatures, when atoms speed around at hundreds of meters per second. Laser cooling can slow atoms to just a few centimeters per second— enough for the motion caused by atomic quantum effects to become obvious. Ultracold atoms have already allowed scientists to study phenomena like Bose-Einstein condensation, in which atoms are cooled almost to absolute zero and become a rare new state of matter.
Drugič, hladni atomi imajo izreden potencial za preizkušanje meja fizike. Zaradi izredne občutljivosti se lahko uporabljajo za zaznavanje gravitacijskih valov v prihodnjih detektorjih v vesolju. Ravno tako so uporabni za preučevanje atomskih in subatomskih pojavov, kar zahteva merjenje izjemno majhnih nihanj v energiji atomov. Ta se spregledajo pri normalni temperaturi atomov, ko atomi brzijo naokrog s hitrostjo več sto metrov na sekundo. Lasersko hlajenje lahko atome upočasni do le nekaj centimetrov na sekundo - dovolj, da postane očitno tisto gibanje, ki ga povzročijo atomski kvantni efekti. Ultrahladni atomi so znanstvenikom že omogočili študij pojavov, kot je Bose-Einsteinovo kondenzacija, v kateri se atomi ohladijo skoraj do absolutne ničle in zavzamejo redko novo agregatno stanje.
So as researchers continue in their quest to understand the laws of physics and unravel the mysteries of the universe, they’ll do so with the help of the very coldest atoms in it.
Medtem, ko se raziskovalci trudijo, da bi razumeli fizikalne zakone in razkrili skrivnosti vesolja, jim bodo pri tem pomagali najhladnejši atomi, ki v vesolju obstajajo.