To most of you, this is a device to buy, sell, play games, watch videos. I think it might be a lifeline. I think actually it might be able to save more lives than penicillin.
Za večino od vas je to naprava za nakupovanje, prodajo, igranje iger in gledanje videov. Jaz pa mislim, da je to rešilna bilka. Mislim, da lahko reši več življenj kot penicilin.
Texting: I know I say texting and a lot of you think sexting, a lot of you think about the lewd photos that you see -- hopefully not your kids sending to somebody else -- or trying to translate the abbreviations LOL, LMAO, HMU. I can help you with those later. But the parents in the room know that texting is actually the best way to communicate with your kids. It might be the only way to communicate with your kids. (Laughter) The average teenager sends 3,339 text messages a month, unless she's a girl, then it's closer to 4,000. And the secret is she opens every single one. Texting has a 100 percent open rate. Now the parents are really alarmed. It's a 100 percent open rate even if she doesn't respond to you when you ask her when she's coming home for dinner. I promise she read that text. And this isn't some suburban iPhone-using teen phenomenon. Texting actually overindexes for minority and urban youth. I know this because at DoSomething.org, which is the largest organization for teenagers and social change in America, about six months ago we pivoted and started focusing on text messaging. We're now texting out to about 200,000 kids a week about doing our campaigns to make their schools more green or to work on homeless issues and things like that. We're finding it 11 times more powerful than email. We've also found an unintended consequence. We've been getting text messages back like these. "I don't want to go to school today. The boys call me faggot." "I was cutting, my parents found out, and so I stopped. But I just started again an hour ago." Or, "He won't stop raping me. He told me not to tell anyone. It's my dad. Are you there?" That last one's an actual text message that we received. And yeah, we're there. I will not forget the day we got that text message. And so it was that day that we decided we needed to build a crisis text hotline. Because this isn't what we do. We do social change. Kids are just sending us these text messages because texting is so familiar and comfortable to them and there's nowhere else to turn that they're sending them to us. So think about it, a text hotline; it's pretty powerful. It's fast, it's pretty private. No one hears you in a stall, you're just texting quietly. It's real time. We can help millions of teens with counseling and referrals. That's great. But the thing that really makes this awesome is the data. Because I'm not really comfortable just helping that girl with counseling and referrals. I want to prevent this shit from happening. So think about a cop. There's something in New York City. The police did it. It used to be just guess work, police work. And then they started crime mapping. And so they started following and watching petty thefts, summonses, all kinds of things -- charting the future essentially. And they found things like, when you see crystal meth on the street, if you add police presence, you can curb the otherwise inevitable spate of assaults and robberies that would happen. In fact, the year after the NYPD put CompStat in place, the murder rate fell 60 percent. So think about the data from a crisis text line. There is no census on bullying and dating abuse and eating disorders and cutting and rape -- no census. Maybe there's some studies, some longitudinal studies, that cost lots of money and took lots of time. Or maybe there's some anecdotal evidence. Imagine having real time data on every one of those issues. You could inform legislation. You could inform school policy. You could say to a principal, "You're having a problem every Thursday at three o'clock. What's going on in your school?" You could see the immediate impact of legislation or a hateful speech that somebody gives in a school assembly and see what happens as a result. This is really, to me, the power of texting and the power of data. Because while people are talking about data, making it possible for Facebook to mine my friend from the third grade, or Target to know when it's time for me to buy more diapers, or some dude to build a better baseball team, I'm actually really excited about the power of data and the power of texting to help that kid go to school, to help that girl stop cutting in the bathroom and absolutely to help that girl whose father's raping her. Thank you. (Applause)
SMS-anje. Saj vem, rekla sem SMS-anje ampak mnogi ste mislili da sextanje in mnogi ste pomislili na opolzke fotografije, ki jih videvate -- upam da ne, kako jih vaši otroci pošiljajo komu drugemu -- ali pa si belite glavo s pomenom kratic LOL (smejim se na ves glas), LMAO (zelo močno se smejim), HMU (kontaktiraj me). Pozneje vam jih lahko razložim. Ampak starši, ki ste v tem prostoru, veste, da je SMS-anje pravzaprav najboljši način za komunikacijo z otroki. Morda je to celo edini način. (Smeh) Povprečen najstnik v enem mesecu pošlje 3.339 sporočil, dekleta pa blizu 4.000. Poanta je, da nobeno sporočilo ni spregledano. Sporočila so vedno prebrana. Starši so zato zelo vznemirjeni. Sporočilo je vedno prebrano, četudi vaša hči ne odgovori, ko jo vprašate, kdaj pride domov na večerjo. Zagotavljam vam, da je prebrala sporočilo. To ni nekakšen obrobni pojav uporabe iPhona pri najstnikih, ki živijo v predmestjih. SMS-anje je še posebej pogosto pri pripadnikih manjšin in mestni mladini. To vem, ker smo pri DoSomething.org, največji organizaciji, ki se ukvarja z najstniki in družbenimi spremembami v ZDA, pred približno pol leta usmerili naš pogled na SMS sporočila. Zdaj preko njih obveščamo približno 200.000 mladostnikov na teden o tem, da imamo akcijo za bolj ekološko osveščene šole ali pa o ukvarjanju s problemom brezdomstva in podobno. Ugotavljamo, da je SMS-anje 11-krat prodornejše kot e-pošta. Naleteli pa smo tudi na nepredvideno posledico. Nazaj dobivamo odgovore kot na primer tole: "Danes nočem v šolo. Ostali fantje me kličejo peder." "Starši so me zalotili, da sem se rezala zato sem nehala. Toda pred eno uro sem zopet pričela s tem." Ali pa: "Še kar naprej me posiljuje. Rekel je, da ne smem povedati nikomur. Posiljuje me moj oče. Ste tam?" To zadnje je dobesedno sporočilo, ki smo ga prejeli. Ja, smo tam. Ne bom pozabila dne, ko smo dobili tisto sporočilo. Takrat smo se odločili, da moramo ustvariti SMS linijo za ljudi v stiski. Kajti tega ne delamo. Mi ustvarjamo družbene spremembe. Mladostniki nam pošiljajo SMS-e zato, ker so SMS-anja navajeni in jim je priročno, in ker se nimajo obrniti nikamor drugam, kot pa da nam pošljejo SMS. Razmislite o tem; SMS linija je mogočna stvar. SMS-anje je hitro in kar zasebno, saj te nihče ne sliši na WC-ju, lepo v tišini pošlješ SMS. Odvija se v realnem času. Milijonom najstnikov lahko pomagamo s svetovanjem in napotitvijo naprej, To je super. Ampak stvar je resnično mega zaradi podatkov. Prav nič lagodno se ne počutim,ko tistemu dekletu pomagam zgolj s svetovanjem in napotitvijo naprej. Hočem preprečiti, da bi se tako sranje sploh zgodilo. Pomislite na policista. Nekaj se je zgodilo v New Yorku. To je bil sad dela policije. Včasih so samo ugibali, tipično policijsko delo. Potem pa je policija začela označevati kazniva dejanja na zemljevidu. Tako so začeli slediti in opazovati prekrške, sodne pozive, uporabo drog, vse možne stvari. S tem so pravzaprav naredili zemljevid prihodnosti. Spoznali so, na primer, da ko vidijo uporabo metamfetamina na ulici, in okrepijo policijsko prisotnost, potem lahko obrzdajo poplavo sicer neizogibnih primerov napadov in ropov, ki bi se zgodili. Pravzaprav je leto potem, ko je newyorška policija vzpostavila CompStat, pogostnost umorov upadla za 60 odstotkov. Pomislite o podatkih iz SMS linije za ljudi v stiski. Ne bi bilo popisa o nadlegovanjih, zlorabah na zmenkih, motnjah hranjenja, rezanju samega sebe in posilstvih. podatkov ne bi bilo. Mogoče obstajajo neke dolgoročne študije, ki stanejo ogromno denarja in zahtevajo veliko časa. Ali pa obstaja nek nepotrjen dokaz. Predstavljajte si podatke, zbrane v realnem času, o vsakem izmed prej omenjenih problemov. S tem bi lahko informirali zakonodajna telesa. Lahko bi informirali šolsko upravo. Lahko bi rekli ravnatelju: Vsak četrtek ob treh popoldne se pri vas pojavlja problem. Kaj se dogaja na vaši šoli?" Videl bi se takojšnji učinek zakonodaje ali sovražnega govora, ki bi ga kdo širil na šolskem zboru in bi videli, kaj se zgodi. Zame je to resnična moč SMS-anja in moč podatkov. Medtem, ko se ljudje pogovarjajo o tem, kako podatki omogočijo, da lahko Facebook izbrska prijatelja iz 3. razreda osnovne šole, ali da me Target opomni, kdaj je čas za nakup novih plenic, ali pa sporoči nekemu tipu, naj sestavi boljšo bejzbolsko ekipo, sem jaz navdušena nad tem, kako moč podatkov in SMS-ov pomaga tistemu fantu, da gre v šolo, da se tisto dekle neha rezati v kopalnici, in da absolutno pomaga tistemu dekletu, ki jo posiljuje lastni oče. Hvala. (Aplavz)